Če citiram eno večjih neumnosti, ki jih premore youtube, bi se moje občutke po štirih dneh Irske dalo opisati kot: »Kot mojstrsko namešan koktejl vsega svetovnega mesnega doručka.«
Navkljub pričakovanjem, se mi na poti na Irsko, ni uspelo izgubiti na nobenem od letališč … za razliko od taksista, ki nas je peljal od Dublina do kraja kjer trenutno bivamo (ki je, pazi, oddaljen 15km). Kaj za boga je GPS? Ali morda rdeča luč? Zelena? Prehod za pešce?
Če je kdo ob kakršnikoli priložnosti pomislil, da utegnejo oz. utegnemo biti Balkanci drekasti vozniki, gotovo še ni bil na Irskem.
Na tem mestu si vseeno lahko vzamem trenutek za vse tiste, ki živijo v prepričanju, da je v vsaki stvari nekaj dobrega, imeli smo skorajda brezplačen ogled mesta.
Skorajda.
In vožnja po levi strani. Morda ni šok za vsakogar, ki tega ni vajen, ampak moram priznati, da ni naredila nikakršne usluge moji orientaciji predvsem pa je poglobila mojo jutranjo zmedenost (veš tisto, ko zjutraj čakaš na postaji, za katero si sprva mislil, da je napačna, ker je na napačni strani ceste, opazuješ avtomobile, ki se vozijo mimo, seveda po napačni strani ceste, in v njih sploh ni voznika ali pa jih vozijo majhni otroci v šolskih uniformah).
Ko sem ravno omenila Balkance … Če ne upoštevamo pokrajine, bi se dalo Irsko opisati tudi kot neko zmedeno mešanico med Bosno in Združenimi državami. Človek mestoma dobi idejo, da se na vso moč trudijo oponašati amerikance in njihove, kot si napisal, »velike stvari«, predvsem nakupovalne centre, stalno govorijo o svojih društvih in klubih, še hiše so povsod enake (čeprav je to precej angleška fora).
Navkljub pričakovanjem, se mi na poti na Irsko, ni uspelo izgubiti na nobenem od letališč … za razliko od taksista, ki nas je peljal od Dublina do kraja kjer trenutno bivamo (ki je, pazi, oddaljen 15km). Kaj za boga je GPS? Ali morda rdeča luč? Zelena? Prehod za pešce?
Če je kdo ob kakršnikoli priložnosti pomislil, da utegnejo oz. utegnemo biti Balkanci drekasti vozniki, gotovo še ni bil na Irskem.
Na tem mestu si vseeno lahko vzamem trenutek za vse tiste, ki živijo v prepričanju, da je v vsaki stvari nekaj dobrega, imeli smo skorajda brezplačen ogled mesta.
Skorajda.
In vožnja po levi strani. Morda ni šok za vsakogar, ki tega ni vajen, ampak moram priznati, da ni naredila nikakršne usluge moji orientaciji predvsem pa je poglobila mojo jutranjo zmedenost (veš tisto, ko zjutraj čakaš na postaji, za katero si sprva mislil, da je napačna, ker je na napačni strani ceste, opazuješ avtomobile, ki se vozijo mimo, seveda po napačni strani ceste, in v njih sploh ni voznika ali pa jih vozijo majhni otroci v šolskih uniformah).
Ko sem ravno omenila Balkance … Če ne upoštevamo pokrajine, bi se dalo Irsko opisati tudi kot neko zmedeno mešanico med Bosno in Združenimi državami. Človek mestoma dobi idejo, da se na vso moč trudijo oponašati amerikance in njihove, kot si napisal, »velike stvari«, predvsem nakupovalne centre, stalno govorijo o svojih društvih in klubih, še hiše so povsod enake (čeprav je to precej angleška fora).
Po drugi strani se zdi, da so globoko v sebi preprosto Bosanci, Balkanci v vsej njihovi imenitnosti. Tako nekako.
Tudi sam kampus je ena tistih »velikih stvari«. Kar težko si je predstavljati cca. 10.000 študentov na kupu. Ampak o tem več naslednjič.
Morda bi dodala samo še fotografijo skulpture, ki stoji pred knjižnico v kampusu. Ne najdem boljše razlage od te, da prikazuje kako »open minded« so Irci. No, ali pa je to samo še ena od stvari, ki jih preprosto ne razumem.
Slán go fóill.
Tudi sam kampus je ena tistih »velikih stvari«. Kar težko si je predstavljati cca. 10.000 študentov na kupu. Ampak o tem več naslednjič.
Morda bi dodala samo še fotografijo skulpture, ki stoji pred knjižnico v kampusu. Ne najdem boljše razlage od te, da prikazuje kako »open minded« so Irci. No, ali pa je to samo še ena od stvari, ki jih preprosto ne razumem.
Slán go fóill.
Post a Comment